Dragi starši, spoštovani prijatelji Rock mulčkov,
za nami je obdobje, ki ga še vedno ne zmorem ovrednotiti. Spomnim se prve vaje v tem šolskem letu, ko so otroci nasmejani prišli v učilnico, se spogledali med seboj, kdo vse je prisoten, koga ni z nami. Šteli smo se in vedno več nas je bilo.
Sledil je niz ležernih vaj, pogovorov, iskanj. Sledili so si nastopi, veliko jih je bilo, povezovali smo naše energijske niti, se počasi zlivali v eno, umaknili vse moteče elemente in se zazrli vanj, v naš letošnji projekt in hkrati naš največji koncert do tega trenutka.
Do sedaj smo prepevali v dvoranah, tokrat pa smo bili postavljeni pred izziv odprtega, posebnega prostora, kjer so v vsej zgodovini mesta Ljubljane potekali največji mestni in državniški shodi, srečanja. Peli bomo na Kongresnem trgu v Ljubljani.
Vaje so si sledile druga za drugo. Včasih je bilo potrebno narediti korak nazaj, da smo nato naredili dva naprej. Program je počasi dobival svojo končno podobo. Vedeli smo, kaj želimo sporočiti in za koga vse to počnemo. Ko imaš cilj, je vse skupaj lažje. Nikoli do sedaj program ni bil tako obsežen in nikoli do sedaj v zboru ni pelo toliko otrok, ki imajo izkušnje iz predhodnih velikih nastopov. Velika večina otrok je vedela, skozi kaj se bomo morali prebiti, koliko vaj bo potrebnih, da se na odru postavimo samozavestno, sproščeno, sporočilno. Ti otroci so pomagali tistim, ki tovrstnih izkušenj še nimajo.
Ko smo pričeli povečevati obseg vaj, se je pojavila prva utrujenost in hkrati zavedanje, da se bliža nekaj velikega. V tistih trenutkih se je vsa njihova energija dokončno zlila v en skupni cilj in dobila skupni imenovalec. Izvesti dobrodelni koncert.
Urban Grabenšek, Damir Pavlič, Tilen Stepišnik, Rok Hozjan, vsi po vrsti vrhunski glasbeniki, so se že drugo leto sestavili v zasedbi Rock mulčki bend. Brez njih si tega koncerta sploh ne predstavljam. Urban je pripravil vse glasbene priredbe in bil most med bendom in nami.
Da je po glasbeno tehnični plati teklo vse tako kot mora, je poskrbela Maja Pavlin. Že tretje leto je z nami. Navezuje stike z glasbeniki, se dogovarja z njimi, skrbi za tehnično plat izvedbe in obožuje Rock mulčke. V projekt vloži toliko kot otroci in Urban. Poskrbela je, da smo se lahko v celoti posvetili petju.
In to smo tudi počeli. Ko je bilo res hudo, ko smo bili utrujeni, ko je postalo vroče, je Maja pripeljala glasbene goste. Vsi so prišli. Hodili so dan za dnem, peli z nami, nas poslušali, Rock mulčki pa so žareli od sreče. Še pred tremi meseci povečini niso vedeli, kdo je Klemen Klemen, zdaj pa so vsi po vrsti spraševali, kdaj že pride. Hoteli so v živo peti z Orleki Ko so lipe cvetele. In prišli so. Vsi. Z inštrumenti. Ko je prišel Hamo, je bilo vse domače. Večina otrok ga pozna. Ni se mogel načuditi programu. Rekel je, »Prjatu, a se vam je zmešal? Pa to je skor že Woodstock!« Gregor Skočir je bil posebna zgodba. Naboj v učilnici je bil tak, da bi se zrak lahko vžgal.
Ko pogledamo, kdo vse je bil letos nagrajen na edini podelitvi glasbenih priznanj zlata piščal, smo lahko resnično ponosni, s kom vse smo nastopili.
»Za izvajalca leta je nagrado prejela skupina Koala Voice. Novinci leta so novomeška indie rock skupina Mrfy.Za skladbo leta so bili nominirani Bo! s pesmijo Maska, Mrfy s pesmijo Anakin in Neisha s pesmijo Vrhovi; za izvajalca leta, Hamo & Tribute 2 Love, Mrfy; za album leta Hamo & Tribute 2 Love s 3P, Koala Voice z Wolkenfabrik, Neisha z Vrhovi..«
Prišel je dan nastopa. Otroci polni pričakovanj, a sproščeni. Na generalki so opravili tisto, kar smo se dogovorili. Niso se naprezali. Maja je poskrbela, da je vaja tekla kar se da hitro, da se otroci niso po nepotrebnem izčrpavali, čeprav je žgalo vroče sonce.
Še pol ure in … stojimo na odru Kongresnega trga, pred polnim avditorijem. Vsak od stotih otrok je na odru stal s svojo zgodbo in vsi so stali na odru z eno mislijo. Zabavati se, uživati in ob tem narediti nekaj za vrstnike. Vsakega med njimi sem v mislih objel, bili so sproščeni, a hkrati ponosni nase. Z razlogom. Ves trud, ki so ga vložili, je bil poplačan. Na odru so stali s svojimi idoli, skupaj so peli, se zabavali. Glasbeniki so po nastopu vsi po vrsti poudarjali, da je bil koncert čustven presežek, da se taka energija in izvedba redkokdaj zgodi na enem mestu, v enem trenutku. Dan D so bili očarani, rekli so, da so tudi začarani z nami in že napovedali svoj prihod prihodnje leto, če koncert bo.
In ko smo si koncert ogledali tudi prek TV zaslonov, je kot strela z jasnega prišel klic iz predsednikovega kabineta. Namesto zasluženega počitka, je bilo treba še enkrat zbrati otroke in jih popeljati po zasluženo nagrado, po jabolko navdiha.
Nagrada je popolno presenečenje, a si jo otroci s svojo predanostjo, željo in otroško čistostjo popolnoma zaslužijo. Sam se od njih vedno znova učim in ob njih skušam postati boljši človek. Bodite ponosni na svoje otroke. Pripravljajte jih na življenje in jim dovolite, da tudi oni s svojimi odgovornimi dejanji včasih poučijo vas.
Ponosen, da sem del Rock mulčkov,
Emir Jušič
