2. oktobra 2019 je Ljubljana postala prvo mesto na svetu z mobilnimi UNICEF-ovimi Varnimi točkami. UNICEF-ovih Varnih točk je bilo v Mestni občini Ljubljana že do sedaj veliko, odslej pa bodo otroci lahko pomoč v stiski poiskali tudi na vseh avtobusih Ljubljanskega potniškega prometa.

UNICEF-ove Varne točke so različni javni prostori – mladinski centri, policijske postaje, knjižnice trgovine in drugi prostori, v katerih so prisotni ljudje, ki nudijo otrokom trenutno zaščito, pomoč ali zgolj nasvet v stiski. UNICEF Slovenija s posebnim izobraževanjem poskrbi, da so zaposleni seznanjeni z ustreznimi oblikami pomoči otrokom v težavah in tako usposobljeni za nudenje pomoči otrokom. Otroci Varne točke prepoznajo po posebni modri nalepki s hišico, ki je nameščena na vidnem mestu ob vhodu v prostor.

UNICEF-ove Varne točke pripomorejo k ustvarjanju ozračja večje varnosti za otroke in mladostnike v mestu. Širitev mreže Unicefovih varnih točk je pomemben korak v smeri, da bi bili otroci na mestnih ulicah varni vse leto. Ker so avtobusi mobilni in pokrivajo področje celotne Ljubljane ter področja 16. primestnih občin, so Varne točke otrokom še bolj dostopne.

Več informacij o UNICEF-ovih varnih točkah najdete tu.

Na četrti dan naše šole v naravi smo se prebudili v deževno jutro, vendar nas to ni nič zmotilo, saj smo se, tako kot vsako dopoldne, odpeljali v Radence, kjer smo pridno vadili plavalne zamahe, ker nas je na koncu čakalo testiranje, kjer smo pokazali, kaj vse smo se naučili.

Nekateri znamo poleg prsne tehnike sedaj tudi osnove hrbtnega plavanja in kravla. Tudi deset minut neprekinjenega plavanja smo v večini danes že zmogli, nekateri pa bodo ta cilj skušali doseči jutri. Na naše veliko veselje, sta nas učitelja učila tudi skakati v vodo na glavo in marsikomu izmed nas je to zelo dobro uspelo, nekateri pa so skakali kot pravi profesionalci. Tudi naša učiteljica je skočila v vodo na glavo in odplavala par dolžin. Po malici smo se ponovno razvajali med mehurčki v bazenu s toplejšo vodo, zaplavali pa smo tudi v zunanji bazen in ugotovili, da je kopanje v dežju prav zabavno. Za kosilo so nam pripravili pasulj, tisti, ki ga nismo želeli, pa smo dobili hrenovke. Po kosilu smo malo počivali, nato pa spakirali glavnino naše prtljage.

Popoldne smo se z učiteljico Karlo preizkusili v orientaciji okoli doma in si dokazali, da nam uporaba zemljevida prav dobro gre. Po orientaciji nam je učiteljica Irena pokazala, kako se pripravi prekmurske perece.

Zamesili smo mlečno krušno testo, ga prepletli in namazali z s stepenim jajcem ter pekli 30 minut. Nekateri smo jih pohrustali že ob večerji, drugi smo se odločili, da jih bomo odnesli domov. Po večerji, kjer smo se okrepčali s piščančjimi nabodali in pečenim krompirčkom, smo imeli zaključni večer Murska Sobota ima talent. Izkazalo se je, da je med nami in našimi novimi prijatelji iz Žalca, Gotovelj ter Ponikve ogromno plesnih in pevskih talentov. Večer smo zaključili s plesom in ob zadnji pesmi Cela ulica nori vsi naredili kačo in se v ritmu glasbe odpravili v sobe. Tam smo v našo prtljago pospravili še preostale stvari in umili zobke, učitelja pa sta nam zaželela sladke sanje. Zelo hitro smo zaspali in kot bi mignil, smo že slišali učiteljičin glas, ki nam je voščil dobro jutro. Kako hitro je minilo! Po zajtrku smo svojo prtljago odnesli v naš avtobus, ki nas bo še zadnjič odpeljal v Radence na plavanje, nato pa še skok na kosilo in že se bomo odpeljali proti Ljubljani. Imeli smo se res lepo, se pa kljub vsemu, dragi starši, izredno veselimo, da vam skočimo v objem. Še malo pa se vidimo!

Od 4.10.-6.10.2019 smo v okviru izbirnega predmeta ŠSP (šport za sprostitev) v Osilnici uživali v različnih športnih aktivnostih:

• rafting
• pohod
• plezanje
• lokostrelstvo
• kolesarjenje
• team building
• orientacija
• tenis
• namizni tenis
• pikado
• ročni nogomet

Nekaj utrinkov je zbranih tudi na fotografijah.

Vanja Rešetar

Prebudili smo se v sončen jesenski dan. Skozi okna smo zjutraj zagledali rdeče sonce, ki je nebo nad Mursko Soboto obarvalo rožnato. Prelepo je bilo. Po zajtrku smo se ponovno z mini busom odpeljali v Radence, kjer smo z učiteljema plavanja pridno vadili pravilne zamahe prsne tehnike, poskusili pa smo plavati tudi hrbtno. Tudi tokrat smo se ogreli in sprostili v bazenu s toplo vodo. Dopoldne je minilo kot blisk in že smo se odpeljali v dom na kosilo, kjer so nas postregli z zelenjavno juho, pariškimi zrezki, rižem z zelenjavo in solato, nato pa smo se malo posladkali z dobrotami iz sladkega kotička. Po popoldanskem počitku nam je učiteljica Irena pokazala ročne prekmurske izdelke: košaro iz vrbovih šib, košarico iz koruznega ličja ter majhen košek iz slame. Za izdelavo takih košar in košev moraš biti kar velik mojster, smo ugotovili. Pogovarjali smo se tudi o štorkljah, ki so značilne za Prekmurje. Trenutno jih v teh krajih ne moremo videti, ker so že odletele v tople kraje, smo jih pa zato upodobili v naših izdelkih iz krep papirja, ki so nam zelo lepo uspeli in vam jih bomo z veseljem pokazali, ko pridemo domov. Ker smo tako pridno sodelovali in ustvarjali, je učiteljica predlagala, da se sprehodimo do sladoledarja in se na lep jesenski večer še malo posladkamo. Predlog smo z veseljem sprejeli. Dogovorili smo se, da vsak vzame le eno kepico, saj nas je po prihodu v dom že čakala večerja, ki smo jo z veseljem pojedli, saj so nam pripravili makarone. Po večerji smo se v skupinski sobi kratkočasili ob družabnih igrah, nato pa smo odšli še v malo telovadnico, kjer nam je učiteljica Irena predstavila še dva prekmurska plesa, špic polko in točak, ki smo ju tudi zaplesali. Dan, poln aktivnosti, je minil kot bi mignil in že smo si umivali zobke, se oblačili v pižame ter našima učiteljema zaželeli lahko noč.

Drugi dan naše šole v naravi nas je že zjutraj pozdravilo sonce. Po zajtrku smo se z mini busom odpeljali v Radence, kjer smo pridno plavali in vadili pravilne plavalne gibe,nato pa smo v bazenu s toplo termalno vodo razvajali in sprostili naše mišice. Za kosilo so nam pripravili pražen krompir, pečenko in domače prekmursko kislo zelje. Po kosilu smo malo počivali, se igrali v sobah s prijatelji, nato pa smo se odpravili do graščine, kjer ima prostore Pomurski muzej Murska Sobota. Prijazna vodička nas je popeljala skozi zgodovino Pomurja in Prekmurja ter nam predstavila življenje v teh krajih od kamene dobe pa vse do danes. Videli smo veliko zanimivih predmetov, najbolj všeč pa nam je bila otroška lončena piščal v obliki ptička, ki ji v teh krajih rečejo füčka. Obvezen je bil tudi postanek v trgovini s spominki, kjer je kar nekaj füčk, papirnatih rožic, štorkelj in ptičkov dobilo nove lastnike. Ko smo se vračali proti domu, nas je grelo toplo jesensko sonce, zato smo se na naše veliko veselje z učiteljico ustavili še na sladoledu. Za večerjo s nam postregli s cmoki s slivovo marmelado in bananinim smutijem, kar nam je dalo energijo še za večerne skupinske igre, kjer smo dokazali, da znamo zelo lepo sodelovati. Po igrah nam je vzgojiteljica Irena povedala še pravljico v prekmurskem narečju, pri kateri smo se morali zelo potruditi, da smo jo razumeli, vendar smo bili tudi tej nalogi kos. Po pravljici smo se še malo podružili in že je napočil čas za umivanje

zobk ter skok v posteljo. Zaželeli smo si lahko noč, spanček pa nas je ponesel v sladke sanje.

Učiteljica 4. b je poslala poročilo 1. dne iz šole v naravi:

Včeraj smo prispeli v Mursko Soboto. Nekateri smo v teh krajih prvič in moramo reči, da so prvi vtisi zelo pozitivni. Prijazni ljudje sicer govorijo v precej drugačnem narečju kot mi, a se vseeno lepo razumemo.

Njihovo narečje nam je zelo všeč, tako melodično je. Nastanjeni smo v lepem domu in bivamo v dvoposteljnih sobah, v katerih smo se po prihodu udobno namestili, saj bodo “naše” vse do petka. Za kosilo smo imeli bučno juho, njoke in golaž ter solato, za večerjo pa so nam na naše veliko veselje spekli, mmmmmmm, palačinke. Po kosilu smo se z avtobusom odpeljali v Radence, kjer bomo ves teden plavali v njihovih zdraviliških bazenih. Učitelja plavanja, Tomaž in Karla, sta naredila preizkus plavanja in nas razdelila v dve skupini. Bili smo pohvaljeni, saj nam gre že zelo dobro, samo tehniko bo treba še izpiliti, sta rekla. Kopali smo se tudi v bazenih s toplejšo vodo, se malo razvajali med mehurčki in celo z učiteljema plavali v zunanjem bazenu. Na naše veliko presenečenje nas ni prav nič zeblo. Čas plavanja je zelo hitro minil in že nas je avtobus odpeljal v dom, kjer smo se malo odpočili in komaj čakali na večerjo. Po večerji smo se odpravili na večerno pohajkovanje po Murski Soboti, ki je zelo hitro minilo, saj smo si med potjo imeli veliko povedati. Videli smo grad, šli skozi Trubarjev drevored, najbolj pa nas je očarala lepo osvetljena evangeličanska cerkev. Po sprehodu smo imeli ravno še dovolj časa, da skočimo v pižame, si umijemo zobke in še malo poklepetamo, potem pa nam je učiteljica zaželela lahko noč in eno bolho za pomoč. Kmalu nas je po pestrem dnevu poneslo v svet sanj in že se veselimo jutrišnjih dogodivščin.