18. novembra 2011 se je projekt Tradicionalni slovenski zajtrk prvič udejanjil z živili na krožniku, in sicer s kruhom, maslom, medom, mlekom in jabolki – vse domačega izvora v Sloveniji. Projektu smo se pridružili tudi na naši osnovni šoli. Že  deveto  leto vztrajamo z dnevom dejavnosti na dan STZ.

Letošnji dan slovenske hrane, 15. november, bomo ponovno izvedli Tradicionalni slovenski zajtrk.  Zavedamo se, da je skrb za prehrano zelo pomembna  dejavnost.

Ob dnevu slovenske hrane se bomo spomnili in pomislili na naš način prehranjevanja, kašno hrano izbiramo ali pripravljamo in kaj jemo. Na naši šoli ozaveščamo učence o pomenu hrane iz bližine in njenih prednosti pred hrano, ki ima za seboj na stotine kilometrov.

Kmetom iz bližnje okolice se zahvaljujemo, da s svojim delom in vztrajanjem na zemlji naše mize bogato oblagajo in zagotavljajo poseljeno podeželje in poglede ob katerih nam zaigra srce in se spočijejo oči.

Hvala, ker so naše malice obogatene z domačim korenjem, kislim zeljem, mlekom, jabolkom, slivam, hruškam…!

Ta dan bomo za kosilo postregli  slovenski tradicionalni jedi: Jota iz Primorske ter Prekmursko gibanico iz Prekmurja.

Za STZ bomo jedli: Kruh iz krušne peči, ki ga bo gospodinja spekla na kmetiji Pr*Glavič, kjer imajo dopolnilno dejavnost. Gospodinja bo začela z delom že ob polnoči, da bomo lahko zjutraj jedli svež kruh.

Bio mleko in bio maslo bomo dobili iz Mlekarne Kelle, ki od kmetov odkupuje ekološko mleko in ga tudi predeluje v mlečne izdelke npr. maslo.

Mlekarna Krepko je edina specializirana mlekarna v Evropi za izdelavo kefirja na tradicionalen način iz kefirjevih zrn.

Bio jabolka –TOPAZ  bomo dobili iz Dolenjske, iz Ekološke kmetije Pavle in Iztoka Bregar.

Spodnja slika prikazuje njihov sadovnjak in jabolka:

• daleč od ponorelega sveta,
• leži v objemu gozdov, na nadmorski višini 600 m,
• neposredno ob Jurčičevi poti Višnja gora – Muljava – Krka.

Med pa bomo dobili od čebelarja Roka Čemažarja. Čebelarstvo deluje na obronkih vasi Kleče v bližini reke Save, pridelujejo pa predvsem različne vrste medu, od kostanjevega do akacijevega. To je med iz obrobja Ljubljane.

Več o aktivnosti na dan STZ si lahko pogledate v fotogaleriji. Fotografije so naredili učenci Tisa Gudžulič, Lana Nalič in Nejc Kovač.

24. oktobra 2019 je potekala prva zbiralna akcija starega papirja v tem šolskem letu. Skupaj smo ga zbrali 4647 kg. S tem smo ohranili 111 dreves. Skupaj z obema lanskima zbiralnima akcijama smo ohranili že 351 dreves.

Naslednja zbiralna akcija v tem šolskem letu bo 13. februarja 2020. Star papir pa lahko začnete zbirati že danes.

Murska Sobota, 16. 10. 2019

Danes pa smo tudi mi, učenci 4. c, obiskali muzej v Murski Soboti. Na začetku smo videli 2000 let stare posode iz gline, stekla in neke kovinske predmete. Všeč nam je bila tudi zelo lepo okrašena soba z lončeno pečjo. Na steni je viselo veliko orožja in posoda za smodnik. Posoda iz prave slonove noge je plemičem služila za odlaganje sprehajalne palice. No, za konec pa še dve vprašanji za vas:

1. Kaj je to cimprača?
2. Kako rečemo glineni ptičici, s katero živižgamo (fučkamo)?

Ne veste? Vam povemo, ko pridemo domov!

Luka in Inas, 4. c

Murska Sobota, 15. 10. 2019

Danes smo vstali ob 7.00. Pojedli smo zajtrk in odšli na plavanje. Tam smo vsi pridno vadili različne načine plavanja in skakali na glavo. Malo smo se tudi igrali, pojedli malico in nato nadaljevali s plavanjem. Bilo je zelo zabavno.

Po kosilu smo bili na igrišču, nato pa smo odšli v muzej. Hodili smo po parku in občudovali raznobarvne liste, ki padajo z dreves.

V muzeju smo si ogledali del zanimive razstave in si na koncu kupili še nekaj spominkov,

Evelina in Ema, 4. a

Murska Sobota, 14. 10. 2019

Danes smo se jarški četrtošolci odpeljali v Mursko Soboto v letno šolo v naravi. Radi bi se naplavali in še bolj spoznali. Ko smo prispeli smo za kosilo pojedli krompirjevo juho in testenine z zeljem. Nato smo že dve uri tudi odplavali v bazenu. In kaj se dogaja zdaj? Poglejte si fotografije:

Nekateri fantje šahirajo, drugi fantje se skrivajo in preživljajo prosti čas po svoje:

Najine sošolke so si naredile igralni kotiček:

Midve pa zdajle tole piševa za vas!

Eva in Lara, 4. c

2. oktobra 2019 je Ljubljana postala prvo mesto na svetu z mobilnimi UNICEF-ovimi Varnimi točkami. UNICEF-ovih Varnih točk je bilo v Mestni občini Ljubljana že do sedaj veliko, odslej pa bodo otroci lahko pomoč v stiski poiskali tudi na vseh avtobusih Ljubljanskega potniškega prometa.

UNICEF-ove Varne točke so različni javni prostori – mladinski centri, policijske postaje, knjižnice trgovine in drugi prostori, v katerih so prisotni ljudje, ki nudijo otrokom trenutno zaščito, pomoč ali zgolj nasvet v stiski. UNICEF Slovenija s posebnim izobraževanjem poskrbi, da so zaposleni seznanjeni z ustreznimi oblikami pomoči otrokom v težavah in tako usposobljeni za nudenje pomoči otrokom. Otroci Varne točke prepoznajo po posebni modri nalepki s hišico, ki je nameščena na vidnem mestu ob vhodu v prostor.

UNICEF-ove Varne točke pripomorejo k ustvarjanju ozračja večje varnosti za otroke in mladostnike v mestu. Širitev mreže Unicefovih varnih točk je pomemben korak v smeri, da bi bili otroci na mestnih ulicah varni vse leto. Ker so avtobusi mobilni in pokrivajo področje celotne Ljubljane ter področja 16. primestnih občin, so Varne točke otrokom še bolj dostopne.

Več informacij o UNICEF-ovih varnih točkah najdete tu.